Peter Braatz: Človeška ribica ali Diskreten šarm kaosa

V četrtek ob 22. uri je bil na Liffu premierno uprizorjen dokumentarni film Človeška ribica Petra Braatza. Gledalci, ki so do zadnjega stola napolnili dvorano Kinodvora, so bili namreč priče sveži, prav v četrtek dokončno zmontirani slovenski različici dokumentarca o krogu življenja  in medsebojnih odnosih, kot je poudaril Braatz na pogovoru po projekciji filma (in ne o Petru Braatzu, nemškem režiserju, glasbeniku in fotografu, ki že več kot deset let živi in dela v Sloveniji, kot je avtorja v uvodu predstavila Varja Močnik).

Človeška ribica je iskren portret Slovenije skozi oči tujca, ki odkrito spregovori o slovenskem značaju (»Slovenci imajo trmoglav, ritast značaj …«), pove, kaj mu je pri nas všeč in kaj ne. Film je posnel v sodelovanju z nemško televizijsko hišo 3sat. Okvirni scenarij je pisal skoraj dve leti, končno verzijo filma pa je v Nemčiji oddal junija letos. Braatz se je pošalil, da je snemanje filma trajalo tako dolgo zato, ker je 3sat želela, da v film vključi pogovor z dr. Slavojem Žižkom, ki pa ga je zelo težko izslediti, kar ga je stalo dodatno leto snemanja. Poleg dr. Slavoja Žižka se v filmu pojavijo še nekateri znani Slovenci (Branko Završan v vlogi pripovedovalca, Janez Škof, Violeta Tomič, Mala Kline, kontroverzni dr. Rugelj idr.); posnetki družine, doma in prijateljev pa dajo filmu dodatno noto intimnosti.

Po pogovoru z režiserjem je ta zbrane povabil v preddverje Kinodvora, kjer se je ob vinu in prigrizku nadaljevala sproščena debata o filmu.

Vsem, ki se znajo nasmejati na svoj račun ter ki bi radi doživeli sebe in svojo domovino skozi zvedavo kamero Petra Braatza, priporočam ogled filma, za kar bo priložnost še 16. 11. v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, po projekciji pa bo z zgovornim režiserjem mogoče tudi poklepetati.