MOŠKIM NI USOJENO, DA BI VEDELI …

Le kaj se je dogajalo na velikem platnu Linhartove dvorane v četrtek zvečer, da je celo projektorju zastal dih in občinstvo pustil, da se v nekaj sekundah teme odkašlja, si popravi obleko in prekriža noge v drugo stran?

»Mešanica seksa, nadrealizma in drame.« Tako je svoj film Angela uničenja na kratko opisal francoski režiser Jean-Claude Brisseau, stari znanec Liffa, ki je pred predvajanjem filma v spremstvu ene od glavnih igralk, Lise Bellynck, pozdravil številno občinstvo. In potem se je začelo …

Napovedani eksperimentalni koktajl ženske spolnosti, nadrealističnih podob in dramatičnih preobratov je opil žejno občinstvo že po nekaj prizorih. Ključna (sporna) oseba v filmu je režiser François, ki si prizadeva odkriti največje skrivnosti ženske intime in nekatere najbolj tabuizirane »dejavnosti« posneti s kamero. Izpovedi mladih žensk, njihove potrebe, želje, fantazije ga motivirajo; zdi se mu, da se v vrtincu poželenja, ekshibicionizma, gole vzburjenosti in nenazadnje tudi čustev med igralkami in njim ter med igralkami samimi vedno bolj približuje resnici ... Toda, KAJ je resnica? Kaj ženske zares čutimo? Kakšne smo v odnosu do lastne spolnosti, do drugih žensk, do moških? »Zakaj seks sproži tako nasilje in sovraštvo, ki sta le vihar v kozarcu vode?«

Največji atribut Angelov uničenja ni odlična igra ali inovativna kamera, film nosi nekakšno večjo seksološko vrednost. Odstira zastore. Dokumentira. Postavlja vprašanja in izziva debate. Brez zadržkov prikaže eno najbolj spotakljivih prostočasnih »dejavnosti« sodobne ženske: masturbiranje. Solo. V dvoje. V troje. François (pravzaprav sleherni moški) opazuje, preučuje, a je na koncu razočaran. Nikoli ne bo razumel. Moškim ni usojeno, da bi vedeli …

Vsi radovedneži in ljubiteljski seksologi, vabljeni na pogovor z režiserjem Jean-Claudom Brisseaujem in igralko Lise Bellynck, ki bo 16. 11. ob 19. uri v Drugem preddverju Cankarjevega doma.